O KOLPI ZAVEDNO

Zgodba projekta Kolpa ZAVEDNO

Kolpa je ena najlepših slovenskih rek — topla, bistra in nenavadno mirna za naravni vodotok. Vije se skozi Belo krajino ob meji s Hrvaško in že generacije privablja ljudi h kopanju, čolnarjenju in taborjenju ob svojih bregovih. A prav ta priljubljenost danes reko postavlja v ranljiv položaj.

Kanu na reki Kolpi
BELA KRAJINA Živa rečna meja Slovenije

Zakaj ta projekt obstaja

V zadnjih desetletjih so ljudje, ki Kolpo poznajo najbolje — lokalni delavci parka, ribiške zveze in strokovnjaki za varstvo narave — opazili zaskrbljujoče spremembe. Populacije rib upadajo. Kakovost vode se slabša, tako v reki sami kot v izvirih, ki jo napajajo. Podnebne spremembe prinašajo daljša sušna obdobja in višje temperature vode. Regulacije vodotokov, propadajoči jezovi, invazivne vrste in občasni izpusti fekalnih voda dodatno obremenjujejo reko. Poleg tega izrazit porast sezonskega turizma – predvsem čolnarjenja spomladi, ravno v času drstenja rib in gnezdenja ptic – rečnemu ekosistemu otežuje okrevanje.

Nobenega od teh izzivov ne moremo rešiti čez noč, prav tako jih ne more rešiti ena sama organizacija. A verjamemo, da lahko nekaj vseeno naredimo: lahko spremenimo, kako se ljudje gibljejo skozi ta skupni naravni prostor, in koliko razumejo o tem, skozi kaj se gibljejo.

Kdo stoji za projektom

Ta projekt, uradno poimenovan »Kolpa: Spoštovanje, Narava, Doživetje – Kolpa ZAVEDNO«, vodi Javni zavod Krajinski park Kolpa, uradni upravljalec zavarovanega območja in sovpadajočih območij Natura 2000 ob reki. Izvaja se v partnerstvu z GTM d.o.o. Metlika, glavno turistično organizacijo regije, ter Društvom Proteus, lokalnim gibanjem za naravo in okolje Bela krajina.

S strokovnim znanjem so k projektu prispevali tudi Ribiška zveza Slovenije ter lokalni ribiški družini Črnomelj in Metlika, poleg dolgoletnih poznavalcev reke iz lokalnega okolja. Projekt je financiran v okviru pristopa CLLD/LEADER (EKSRP 2021–2027).

Reka Kolpa, jez in obrežje

Terensko znanje, lokalna partnerstva in skupna zavezanost reki oblikujejo vsak del projekta Kolpa ZAVEDNO.

Kaj dejansko počnemo

V osrčju projekta je nova vrsta orodja: mobilna aplikacija, ki zaznamuje najbolj občutljiva območja reke – drstišča, gnezdišča, plitvine in habitate pomembnih rastlinskih in živalskih vrst – vse to popisano na terenu in z dolgoletnim lokalnim poznavanjem, nato pa digitalizirano z GPS zemljevidom. Ko se uporabnik aplikacije med čolnarjenjem približa enemu od teh območij, ga aplikacija opozori z zvočnim signalom in predlaga manj moteč prehod ali pot. Aplikacija deluje tudi brez mobilnega signala in tudi, ko je telefon spravljen v vodotesnem sodčku, saj temelji na GPS-u in ne na podatkovni povezavi. Gre za prvo tovrstno rešitev v Sloveniji, trenutno na voljo za Android naprave, medtem ko je različica za iPhone v pripravi.

A projekt sega dlje od aplikacije. Prenavljamo dva fizična prostora za izobraževanje in ozaveščanje: del etnološkega spomenika Domačija Žuniči in del prostorov Kampa Podzemelj se preurejata v interpretacijska središča, opremljena z učilnico na prostem, majhno trgovinico za lokalne izdelke ter večnamenskimi prostori za delavnice in dogodke. V Žuničih urejamo tudi zelenico in zeliščni vrt z majhnim kalom, namenjena praktičnim učnim dejavnostim. Nabavljamo tudi terensko opremo – čolne, dvogled, plavalne jopiče, vodotesno opremo – za spremljanje dejanske rabe reke, hkrati pa izvajamo izobraževanja za lokalne turistične ponudnike, nevladne organizacije ter uporabnike kanujev in čolnov, da vsi vpleteni razumejo, zakaj so te spremembe pomembne.

Kam nas to vodi

Ne verjamemo, da bo aplikacija ali prenovljena stavba rešila vse težave Kolpe. A verjamemo, da pomenita pravi premik – od dojemanja reke zgolj kot prostora za poletno zabavo, do prepoznavanja, da gre za živ, občutljiv ekosistem, ki si zasluži skrb. Če lahko majhen ovinek pri prehodu jezu zaščiti drstišče, ali če petminutni postanek v interpretacijskem središču spremeni, kako obiskovalec razmišlja o vodi, skozi katero veslja, je to resničen korak naprej.

To je, v svojem bistvu, projekt o spreminjanju našega odnosa do prostora, ki nam je bil dan – ne nekaj, do česar smo upravičeni, temveč nekaj, za kar smo odgovorni.